Pojdi na vsebino

Seznam otokov v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim. Avtorja: Francesco del Pedro in Marco Sebastiano Giampiccoli

Seznam otokov v Sloveniji vsebuje morske, jezerske in rečne otoke. Razvrščeni so po površini. Podatki o površinah so pridobljeni s pomočjo Atlasa okolja.

Glede kriterijev je sporno, ali se za otoke lahko šteje tudi dele kopnega, ki so bili umetno odrezani z izgradnjo umetnih kanalov za odvodnjavanje, na orimer zlasti Gruberjevega kanala ali tudi Malega grabna v Ljubljani ali pa za dovod vode v hidroelektrarne (na Dravi Hidroelektrarna Zlatoličje in Formin). Prav tako je vprašanje, ali imamo lahko za otoke tudi peščene ali prodne sipine (nanose) v rekah, ki so prehodnega oziroma manj trajnega značaja, nestalni otoki, ki nastanejo samo v določenih obdobjih (kraška presihajoča jezera), pa tudi, kako majhni oziroma veliki otoki so še vredni upoštevanja (mišljeni tudi okrasni/umetni otoki v umetnih ribnikih v parkih, arboretumih/botaničnih ali živalskih vrtovih in podobno).

Seznam

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Vodno
telo
Naselje Opomba Površina
(km2)
Vrsta Atlas
okolja
Kostanjevica na Krki Krka Kostanjevica na Krki na njem se nahaja stari del najmanjšega slovenskega mesta ter najstarejšega v Posavju 0,109 rečni [2]
Savski otok Sava Kranj čezenj pelje Stara cesta, ki povezuje oba rečna bregova, na njem pa se nahaja trgovski center 0,108 rečni [3]
Mariborski otok Drava Kamnica na njem se nahaja kopališče, pomemben pa je tudi kot habitat številnih ptic 0,097 rečni [4]
Otok ljubezni Mura Ižakovci otok iz treh strani obdaja ozek, nekaj metrov širok rečni rokav, na njem je prizorišče raznih turističnih prireditev 0,037 rečni [5]
Otočec Krka Otočec na njem se nahaja grad Otočec 0,020 rečni [6]
Otok Piranski zaliv Lucija umetni otok, nastajal od leta 1985 dalje kot posledica izkopov solinskega blata in mulja tekom gradnje Marine Portorož, parcela na njem je v lasti Občine Piran[1] 0,019450 morski [7]
Otoček Koprski zaliv Koper umetni otok, nastal je leta 2021 ob gradnji nove plaže pri Žusterni[2] morski
Blejski otok Blejsko jezero Bled na njem se nahaja Cerkev Marijinega vnebovzetja, kapelica Matere Božje, kapelica Lurške Matere Božje, župnišče in manjši svetilnik ter stopnišče, ki vodi z brega na vrh otoka 0,010 jezerski [8]
Rajski otok Ribnik na Blagovni Proseniško na njem se nahaja restavracija, odprta samo za zaključene družbe (poroke, obletnice ...) 0.00123 jezerski [9]
Dravograjski otok; Črneški zaliv s plitvimi rokavi in s trsjem poraščenimi otoki Dravograjsko jezero /Drava Dravograd; Črneče nastal kot posledica zajezitve Drave za HE Dravograd rečno-jezerski
Otoki na Mariborskem jezeru Drava Kamnica nastali kot posledica zajezitve Drave za HE Mariborski otok rečno-jezerski
otok v Koblarjevem zalivu pri Mariboru Drava Maribor, Koroška vrata (Mestna vrtnarija) Koblarjev zaliv rečni
otoka na Ptujskem jezeru Ptujsko jezero /Drava Ptuj/ nastala kot posledica zajezitve Drave za HE Formin rečno-jezerski
otoki na Muri Mura rečni
prodni otoki na Soči Soča več krajev prodni nanosi rečni
otoka na Sori pri Retečah Sora Reteče rečni
otok na Sori pri Goričanah Sora Goričane umetni (Paprinica Goričane) rečni
otok na Savi pri Tacnu Sava Tacen/Brod, Ljubljana umetni/Kajakaško-kanuistični klub Tacen (brzice) rečni
otoki na Savi Sava Jarški prod, sotočje Ljubljanice in Save in tudi nižje prodni nanosi ... rečni
4 otoki na akumulaciji HE Brežice Sava umetni rečni
otoki na Krki pri Cerkljah in Krški vasi Krka rečni
otok na Soči pri Solkanu Soča Solkan umetni/Kajakaško-kanuistični klub Solkan rečni
otoki na Dravi (spodnji tok) Drava ob meji s Hrvaško rečni
otok na Dravinji Dravinja pred izlivom v Dravo rečni
otoki na Savinji Savinja več otokov ob srednjem in spodnjem toku Savinje (mdr.pri Gračnici) rečni
otok na Ljubljanici Ljubljanica pri Fužinah in pred izlivom v Savo rečni
otok na Pivki pri Postojni Pivka Postojna rečni
otok na Savinji pri Okonini Savinja rečni
otok na Savi pod Radovljico oz. pri Kamni Gorici Sava rečni
Otok v Križni jami jezerski podzemni otok jezerski

Nestalni jezerski otoki, ki nastanejo ob naraslih vodah

[uredi | uredi kodo]

Nekdanji otoki

[uredi | uredi kodo]
Valvasorjev bakrorez gradu Socerb z otoki v ozadju: Izola, Koper, Gradež, Caorle in Benetke
Približno območje nekdanje koprske obale z otokoma Koper in Sermin
Otoška vas Zasavje (Zaszava) na Vojaškem zemljevidu Avstrije (1763–1787), upodobljena nekaj let preden jo je uničila katastrofalna povodenj

Morski

[uredi | uredi kodo]
  • Izola - izvor imena je italijanski: isola pomeni otok. V 18. stoletju so otok povezali s kopnim.[5]
  • Koper - otok so leta 1827 z nasipom povezali z zaledjem.[6]
  • Sermin/Srmin - grič v Kopru, ki je bil v davnini otok in na katerem se je najverjetneje začela zgodovina Kopra. Aluvialni nanosi reke Rižane so sčasoma otok povezali z zaledjem. Danes se na griču nahajajo cisterne Istrabenza.[7][8]

Na Hrvaškem: Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj itd.

To so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja, kjer je bilo po koncu zadnje ledene dobe obsežno plitvo jezero. Danes so to poseljeni ali nenaseljeni osamelci:

Rečni otoki

[uredi | uredi kodo]
  • Celje - savinjski otok, ki ga ni več, ime pa sedaj nosi mestni predel Otok.
  • Gutenwerth - otok, ki ga zaradi regulacije ni več, se je nahajal med Novim mestom in Kostanjevico na Krki. Na njem se je nahajal trg Guthenwerth, ki so ga leta 1473 požgali Turki.[9]
  • Zasavje - savski otok z istoimensko vasjo streljaj od Brežic, ki jo je leta 1781 odnesla povodenj.

Pobudi za umetne otoke

[uredi | uredi kodo]
  • Konec leta 2005 je bilo v medijih moč zaslediti predlog za nov umetni otok v obliki delfina, ki naj bi stal v bližini Izole.[10]
  • Drugi predlog iz leta 2009 pravtako v Izoli načrtuje tri otoke.[11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Podatke, vključno s površino, je posredovala Marina Portorož.
  2. »Slovenija ima nov otok v morju«.
  3. Otok na Ljubljanskem barju, 24ur.com.
  4. Matjaž Babič, Po poteh skrivnosti, Vale-Novak, Ljubljana 2001, stran 66.
  5. Izola/Isola , Posta.si.
  6. Zgodovina Kopra Arhivirano 2011-10-06 na Wayback Machine., Koper.si.
  7. Srmin[mrtva povezava], Koper.si, pridobljeno 23. november 2017.
  8. Franci Valentin, [1] Arhivirano 2017-12-01 na Wayback Machine.; na: Ursm.gov.si, pridobljeno 23. november 2017.
  9. Werth je nemška beseda, ki pomeni ozemlje med rekama oziroma rečni otok. Otočec se je v nemščini imenoval Werd oziroma Wörtl, Otok ob Vrbskem jezeru pa Avstrijci imenujejo Maria Wörth.
  10. Naravnejši nasuti otok ali ploščad na nosilcih?[mrtva povezava], Delo.si.
  11. Trije otoki za več turizma Arhivirano 2010-06-29 na Wayback Machine., Delo.si.