Pojdi na vsebino

Josipina Turnograjska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Josipina Turnograjska
Portret
RojstvoJosepha Constantia Anna Urbantschitsch
9. julij 1833({{padleft:1833|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1]
Preddvor
Smrt1. junij 1854({{padleft:1854|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[2][3] (20 let)
Gradec[1]
Psevdonim(r. Urbančič, vzdevek Turnograjska)
Poklicskladateljica, pisateljica, pesnica
Državljanstvo Avstrijsko cesarstvo

Josipina Toman, rojena kot Josipina Urbančič, psevdonim Turnograjska, slovenska pisateljica, pesnica in skladateljica, * 9. julij 1833, Preddvor, † 1. junij 1854, Gradec.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Rodila se je leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru Janezu Urbančiču in Josipini Terpinc. Imela je še dva mlajša brata Janka in Fidelisa. Ko je dopolnila osem let, ji je umrl oče. Za vzgojo otrok so skrbeli domači učitelji, med njimi tudi Lovro Pintar, ki je vplival na Josipinin odnos do slovenskega jezika in s tem tudi na njeno pisno ustvarjanje v slovenščini. Učila se je latinščino, italijanščino, grščino in nekatere slovanske jezike, matematiko, zgodovino, zemljepis in verouk. Naučila se je tudi igranja na klavir in komponiranja. Kljub temu da ji je bila pot do uradne izobrazbe zaprta, je bila za žensko tistega časa nadpovprečno izobražena. Leta 1850 se je zaročila z Lovrom Tomanom, ki je bil v tistem času že priznan pesnik, govornik in politik. Pravo je študiral v Gradcu, zato sta zaročenca ostajala v stiku preko pisem. Njuna korespondenca obsega več kot tisoč pisem, ki so dolga tudi do 25 strani. Poleg čustvovanja dveh zaljubljencev upodabljajo tudi veliko podatkov o življenju sredi 19. stoletja. Leta 1853 sta se poročila in se zaradi Tomanove službe preselila v Gradec, kjer je Josipina za posledicami poroda in ošpic umrla že naslednje leto. Stara še ni bila 21 let. Pokopana je v Gradcu na pokopališču svetega Lenarta. Mira Delavec je o njej napisala biografski roman z naslovom Šepet rdeče zofe.

Josipina Turnograjska, kip na gradu Turn

Po padcu Metternichovega absolutizma se je začelo kulturno življenje z močno slovensko in slovansko noto. Tudi Turnograjska se je zelo navduševala nad slovansko idejo. Pisala je le slovensko, kar je bilo takrat redko. Njeno ustvarjanje na začetku ni bilo dobro sprejeto. Tako je Janez Trdina v pismu Lovru Tomanu zapisal: "Ženska naj bode pred pečjo ali pri zibeli - ne pri peresu! To ni njih poklic!" Kasneje je priznal, da so dela Josipine Turnograjske vredna, da se ohranijo za naslednje rodove. Josipina Turnograjska je napisala osemintrideset povesti. Ustvarjala je od leta 1850 - 1852, in sicer je sprva pisala kratke poučne zgodbe z moralno tendenco (Popotnik, Svoboda, Domoljubje, Povračilo), kasneje pa je razvila svoj način pisanja in se ukvarjala tudi z zahtevnejšo tematiko. Med to sodijo zgodovinske povesti (Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francoski v vojski vjeti vojaki, Marula, Nesrečen prepir, Katarina, ruska carica, Svobodoljubna Slavjanka, Nedolžnost in sila - povest o Veroniki Deseniški) in povesti o aktualnih političnih dogodkih ter o pomenu slovanstva (Poljski rodoljub, Svoboda) in doživljanje narave. Objavljala je v Slovenski čbeli in Zori. Eno njenih najbolj znanih del je povest o Veroniki Deseniški, z naslovom Nedolžnost in sila. Povest Izdajstvo in sprava govori o albanskem junaku Kastriotu, Boris govori o pokristjanjevanju Bolgarov, zgodba Slavljanski mučenik pa o slovaškem političnem junaku. Ženske nastopajo kot nosilke nadnaravne moči (Marula), nadzemeljske lepote (Veronika Deseniška) ali kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zvestobe (Zvestoba do smrti). Junaška dekleta ali žene v odločilnih trenutkih prevzamejo nase odgovornost. Junakinje, kot je Rožmanova Lenčiča, poprimejo tudi za orožje, Katarina reši Ruse pred Turki, Marula in Slavljanka zmoreta v odločilnih trenutkih bitke nagovoriti in prepričati celo vojsko. Na Josipino Turnograjsko je vplivala zlasti Božena Nemcova, spise sta ji popravljala Lovro Pintar in Lovro Toman.

Ohranjene so tri njene pesmi, več jih Josipina Turnograjska najverjetneje ni napisala, saj je bila do svojega pesniškega dela zelo kritična. Vse tri so lirične, največ izpovednega pa je v pesmi Noč na grobu. Ta pesem je nastala ob obiskovanju očetovega groba. Pesem z naslovom Zmiraj krasna je narava je objavila leta 1852 v Janežičevi Bčeli, v njej opisuje naravo v različnih letnih časih. To je njeno najbolj znano lirično delo. Tudi v pesmi Smereka je glavna tema narava, smreka pa je hkrati tudi metafora za človeka. Slovenska literarna zgodovina Josipini Turnograjski kot pesnici ni pripisovala posebnega pomena.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Povesti

  • Boris, Zora 1852
  • Carigrajski Patriarh, Slovenec 1851
  • Cesar v Ljubljani, 1850
  • Domoljubje, 1850
  • Donava, 1854
  • Hoja iz Preddvora na Turn, 1850
  • Izdajstvo in sprava, Slovenska bčela 1851
  • Jelen, 1850
  • Jesen, 1850
  • Kakor bo božja volja, tako pa bo, 1850
  • Katarina, ruska carica
  • Lep izgled ljubezni do sovražnikov, 1850
  • Marula,1851, Vodnikov spomenik 1859
  • Moč vesti, 1851
  • Na grobu Prešerna, 1851
  • Nedolžnost in sila, Slovenska bčela 1851
  • Nepoznani dvobojnik, 1851
  • Nesrečen prepir, 1850
  • Nikola Zrinji, največji slavjanski vojak, 1851
  • Očetova kletev, 1850
  • Petelin, 1850
  • Poljski rodoljub, 1850
  • Pomlad
  • Popotnik, 1850
  • Povračilo, 1850
  • Razvaline Pustiga grada, 1850
  • Rožmanova Lenčica, Zora 1852
  • Slavljanski mučenik, Slovenska bčela 1851
  • Sodba Bretislavova, 1850
  • Spitignejev in udova, 1851
  • Sprava, 1850
  • Svatoboj puščavnik, Slovenska bčela 1851
  • Svoboda, 1850
  • Svobodoljubna Slavjanka, 1850
  • Trdoslav, Zora 1852
  • Vilica, 1851
  • Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francozki v vojski vjeti oficirji, 1850
  • Zvestoba do smrti, Slovenska bčela 1851

Pesmi

  • Zmiraj krasna je narava
  • Noč na grobu
  • Smereka

Poimenovanja

[uredi | uredi kodo]

Zanimivost

[uredi | uredi kodo]

Nečak Josipine Urbančič je bil dunajski zdravnik Viktor Urbantschitsch. Ta je bil stari oče avstrijsko-nemško-ameriškega igralca Christopha Waltza.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Dr. Constant v. Wurzbach Toman, Josephine // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 44. — S. 243.
  2. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950ÖAW.
  3. Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  4. Talk:Christoph Waltz#Slovenian heritage.
  • Nataša Budna Kodrič. Zgodba Josipine Turnograjske in Lovra Tomana. Kronika 51 (2003), 197–216.
  • Mira Delavec. Moč vesti. Ljubljana: Primus, 2009. (COBISS)
  • Mira Delavec. Nedolžnost in sila, življenje in delo Josipine Urbančič Turnograjske (1833–1854). Kranj: Gorenjski glas, 2004. (COBISS)
  • Ivan Lah. Josipina Turnograjska: Njeno življenje in delo. Maribor: Mariborske tiskarne, 1921. (COBISS)
  • Blažić, Milena Mileva "A Survey of Slovenian Women Fairy Tale Writers." CLCWeb: Comparative Literature and Culture 15.1 (2013): <https://doi.org/10.7771/1481-4374.2064>

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Koblar France. »Urbančič Turnograjska Josipina«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Josipina Turnogradska – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  • Diplomske naloge na temo Josipina Turnograjska[mrtva povezava]
  • Geopedia.si: Kip in rojstna hiša Josipine Turnograjske
  • Josipina Urbančič Turnograjska: življenjepis na dso-preddvor.si

Knjiga Portal:Literatura