Pojdi na vsebino

Dermatofitija telesa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dermatofitija telesa
(Tinea corporis)
Bolnik z dermatofitijo telesa na roki, ki jo je povzročil Trichophyton mentagrophytes
Specialnostinfektologija uredi v wikpodatkih
Simptomiizpuščaj uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10B35.4
MKB-9110.5
DiseasesDB29138
MedlinePlus000877
eMedicinederm/421

Dermatofitija telesa ali tinea corporis je glivična okužba kože trupa ali okončin (izvzemši stopala, dimlje in dlani), ki jo povzročajo dermatofiti.[1][2] Tipična klinična slika predstavlja okrogla ali policiklična, ostro omejena pordela žarišča na koži, z luščenjem ob robu in centralnim usihanjem.[1]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]

Dermatofitija telesa se pojavlja v različnih oblikah, najpogosteje pa jo spremljajo okrogla pordela žarišča na koži trupa in okončin, pri katerih začne rdečina usihati v središčih.[3] Takšna glivična žarišča se lahko pojavijo tudi na drugih predelih telesa; lahko prizadenejo lasišče (dermatofitija glave), brado (dermatofitija brade) ali dimlje (dermatofitija dimelj).

Drugi značilni simptomi dermatofitije telesa so še:[4]

  • robovi žarišč so privzdignjeni in hrapavi,
  • koža, ki obdaja okužena žarišča, je lahko suha in luskasta,
  • skoraj vedno v prizadetih žariščih odpadejo telesne dlake.

Vzroki

[uredi | uredi kodo]

Dermatofitijo telesa povzročajo glivice iz skupine dermatofitov. Gre za drobnoživke, ki normalno naseljujejo kožno mikrofloro, v določenem trenutku pa lahko povzročijo okužbo.[5]

Bolezen se lahko prenaša med ljudmi z neposrednim stikom s prizadetimi predeli kože bolnika.[3] Pogost je tudi prenos okužbe iz živali na človeka, na primer prenos med ljubkovanjem okuženih domačih živali (psov, mačk); bolezen pa lahko prenašajo tudi druge živali (konji, prašiči, domače govedo, dihurji). Do prenosa lahko pride tudi z uporabo okuženih osebnih predmetov, kot so športna oprema, predmeti za osebno nego, posteljnina, krateče za lase ...[3]

Preprečevanje

[uredi | uredi kodo]

Ker glivice uspevajo v toplih in vlažnih razmerah, je za preprečevanje okužbe bistveno ohranjanje suhe kože in preprečevanje stika z okuženimi predmeti. Med najpomembnejše previdnostne ukrepe spadajo:[5]

  • umivanje rok po stiku z živalmi, prstjo ali rastlinami,
  • preprečevanje neposrednega stika s prizadetimi žarišči na bolnikovi koži,
  • nošnja ohlapnih oblačil,
  • upoštevanje dobrih higienskih ukrepov po sodelovanju v športnih dejavnostih, kjer prihaja do stika z drugimi ljudmi.

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Pri blažjih oblikah bolezni se lahko uporabljajo zdravila za samozdravljenje v obliki krem, losjonov ali gelov, ki vsebujejo lokalne antimikotike, na primer imidazol, ciklopiroks, naftifin, terbinafin ... Zdravilo je treba nanesti na prizadeto omočje dvakrat dnevno in ga uporabljati vsaj 7 do 10 dni po izginotju lezij na koži, običajno 2 do 3 tedne. Pri hujši obliki okužbe je potrebno sistemsko zdravljenje, na primer z itrakonazolom ali terbinafinom.

Prognoza

[uredi | uredi kodo]

Dermatofitija telesa je zelo nalezljiva in se lahko zlahka prenese na druge člane gospodinjstva. Treba je upoštevati ukrepe za zmanjšanje tveganja za prenos okužbe na druge. Če ima bolnik na domu domače živali, je priporočljiv pregled pri veterinarju.[6] Okužba je lahko za bolnika neprijetna, vnedar pa se pri bolnikih z neokrnjenim imunskim sistemom zlahka prepreči ali ozdravi.[4][7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Orešič Barač T. Najpogostejše mikoze kože in nohtov pri mladostnikih in odraslih – epidemiologija in klinična slika. Farm vest 2014; 65: 87–92.
  2. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511519/dermatofitija?query=tinea, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 6. 2014.
  3. 3,0 3,1 3,2 Likness, LP (Junij 2011). »Common dermatologic infections in athletes and return-to-play guidelines«. The Journal of the American Osteopathic Association. 111 (6): 373–379. PMID 21771922.
  4. 4,0 4,1 Berman, Kevin (3. oktober 2008). »Tinea corporis - All Information«. Multi Media Medical Encyclopedia. University of Maryland Medical Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2012. Pridobljeno 19. julija 2011.
  5. 5,0 5,1 Brannon, Heather (8. marec 2010). »Ringworm - Tinea Corporis«. About.com Dermatology. About.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2016. Pridobljeno 19. julija 2011.
  6. »Fungus Infections: Tinea«. Dermatologic Disease Database. American Osteopathic College of Dermataology. Pridobljeno 19. julija 2011.
  7. Gupta, Aditya K.; Chaudhry, Maria; Elewski, Boni (2003). »Tinea corporis, tinea cruris, tinea nigra, and piedra«. Dermatologic Clinics. Philadelphia: Elsevier Health Sciences Division. 21 (3): 395–400. doi:10.1016/S0733-8635(03)00031-7. ISSN 0733-8635. OCLC 8649114. PMID 12956194. Pridobljeno 19. julija 2011.